Mislim, da bo že skoraj dve leti, kar sem se srečal s konceptom fixieja: menda na rtvslo.si sem videl filmček o dogodku v Kinu Šiška, ko so predstavljali kolesa fixie. Spomnim se, kako so si mojstri sami rezali in varili okvire. Stvar me je pritegnila, saj sem navdušen kolesar. Pa ne, da bi s s super duper kolesi nabijal kroge okoli Ljubljane ali se vzpenjal na Rakitno ali Janče. Ne: s kolesi se vozim v službo: z enim do železniške postaje Brezovice, z drugim pa, ki me čaka v Ljubljani, pa s postaje v Ljubljani za Bežigrad, kjer delam. Rad se vozim tudi po Brezovici, v gozd do Vrbovcovega laza, pred žledolomom sem šel večkrat do skrajne meje brezoviške občine, namreč do parcele 170 v k. o. Brezovica. Večkrat grem s kolesom tudi v trgovino Rotar Podsmreko (v Podsmreko, uporabljam staro brezpredložno vezavo :-)
Ker me kolesa spremljajo že od otroštva, sem spesnil tudi pesem "Kolo kolesa (kalu kalesa)". Le pravo melodijo moram še pogruntati ali pa jo bom kar rapal :-)
Lansko leto enkrat na jesen sem se ustavil v delavnici in trgovini Muslauf v Spodnji Šiški, kjer mojstri Postojnčani ustvarjajo nova kolesa. Andrej mi je prijazno razložil princip, letos enkrat pa je rekel, da bi lahko poskusil predelati svojega starega maratona.
Ta Rogov maraton je zame znamenje kontinuitete, saj je preživel dolga leta v drvarnici na Logu, potem pa mi ga je na Brezovici uspelo oživiti. Vendar pa so leta občasne vlage naredila svoje: enkrat se mi je na poti v Ljubljani zlomila balanca in še dobro, da nisem bil v polnem teku, saj bi odletel po tleh kot zrela hruška. Tako je Favoritov maraton (to kolo je skoraj celo češko, le Rogove nalepke nosi) postal goden za predelavo.
Konec februarja sva ga s sinom Davidom peljala pokazat v spodnješišenski Muslauf in Klemen nama je prijazno povedal, kako bi se ga dalo predelati in načrt predelave, pa tudi stroškov ni pozabil omeniti. Ker stvar vseeno ni poceni, sem sklenil, da prosim za pomoč prijatelje in znance. Tako se je vsa stvar začela.
To kolo sem kupil pred davnimi leti na Rogovem servisu na Vrazovem trgu.Ni bilo prav drago, bilo pa mi je pri srcu, ker sem se s prav takim kolesom leta 1988, tik preden sem odšel na služenje vojaškega roka v Pulo, s prijateljema Janezom Zdešarjem in Izidorjem Ščekom podal čez Plitvice in Velebiti do Zadra in potem na Dugi otok na morje. Nazaj se mi ni dalo, Janez in Izidor pa sta nadaljevala vse do Ulcinja, potem pa z vlakom iz Bara do Beograda in nazaj z nekim kamionarjem do Ljubljane. Ker je bilo to pred razpadom Jugoslavije, sem imel priliko videti poznejšo Srbsko krajino še v njeni stari podobi. Neprecenljivo.
No, maratona sem pred kakšnimi desetimi dnevi za silo razstavil, do konca mi je pomagal sin Marko, za demontažo vilic in gonilnega sklopa pa sem poprosil prijatelja Toneta Debevca s Prečne poti v Dragomerju.
Ta teden sem potem šel k Tonetu po vilice in okvir, ki se ju odpeljal na peskanje na Gmajnice sredi Barja: tam za to skrbi mladenka Anja, ki mi jo je nasvetoval Viki Mihelčič. Okvir in vilice sem odpeljal enkrat v četrtek čez dan, speskano pa je bilo v petek.
Račun: 10 €.
Kosa sem odpeljal k Blažu Mihelčiču, Viktorjevemu sinu, v Kamnik pod Krimom, v petek. Jutri moram po deciliter črne sijajne barve k Oblaku na Drenov Grič.
Aha: Beti je v petek kupila napere prav tam, kjer sem svoje čase kupil Maratona. Zdaj je servis neke naslednice Rogove trgovine, ki tudi nosi ime Rog. Kupila je 10 naper po 0,5 €.
Račun: 5 €
Sprednje kolo sem danes odpeljal k stricu Ivanu Pezdirju na Bičevje, da mi zamenja eno manjkajočo in nekaj skrivljenih naper.
Sin David je naredil nekaj fotk speskanega okvirja in vilic.
To be continued ...
Ker me kolesa spremljajo že od otroštva, sem spesnil tudi pesem "Kolo kolesa (kalu kalesa)". Le pravo melodijo moram še pogruntati ali pa jo bom kar rapal :-)
Lansko leto enkrat na jesen sem se ustavil v delavnici in trgovini Muslauf v Spodnji Šiški, kjer mojstri Postojnčani ustvarjajo nova kolesa. Andrej mi je prijazno razložil princip, letos enkrat pa je rekel, da bi lahko poskusil predelati svojega starega maratona.
Ta Rogov maraton je zame znamenje kontinuitete, saj je preživel dolga leta v drvarnici na Logu, potem pa mi ga je na Brezovici uspelo oživiti. Vendar pa so leta občasne vlage naredila svoje: enkrat se mi je na poti v Ljubljani zlomila balanca in še dobro, da nisem bil v polnem teku, saj bi odletel po tleh kot zrela hruška. Tako je Favoritov maraton (to kolo je skoraj celo češko, le Rogove nalepke nosi) postal goden za predelavo.
Konec februarja sva ga s sinom Davidom peljala pokazat v spodnješišenski Muslauf in Klemen nama je prijazno povedal, kako bi se ga dalo predelati in načrt predelave, pa tudi stroškov ni pozabil omeniti. Ker stvar vseeno ni poceni, sem sklenil, da prosim za pomoč prijatelje in znance. Tako se je vsa stvar začela.
No, maratona sem pred kakšnimi desetimi dnevi za silo razstavil, do konca mi je pomagal sin Marko, za demontažo vilic in gonilnega sklopa pa sem poprosil prijatelja Toneta Debevca s Prečne poti v Dragomerju.
Ta teden sem potem šel k Tonetu po vilice in okvir, ki se ju odpeljal na peskanje na Gmajnice sredi Barja: tam za to skrbi mladenka Anja, ki mi jo je nasvetoval Viki Mihelčič. Okvir in vilice sem odpeljal enkrat v četrtek čez dan, speskano pa je bilo v petek.
Račun: 10 €.
Kosa sem odpeljal k Blažu Mihelčiču, Viktorjevemu sinu, v Kamnik pod Krimom, v petek. Jutri moram po deciliter črne sijajne barve k Oblaku na Drenov Grič.
Aha: Beti je v petek kupila napere prav tam, kjer sem svoje čase kupil Maratona. Zdaj je servis neke naslednice Rogove trgovine, ki tudi nosi ime Rog. Kupila je 10 naper po 0,5 €.
Račun: 5 €
Sprednje kolo sem danes odpeljal k stricu Ivanu Pezdirju na Bičevje, da mi zamenja eno manjkajočo in nekaj skrivljenih naper.
Sin David je naredil nekaj fotk speskanega okvirja in vilic.
To be continued ...
